novo kdo roba projekt kontakt

www.selektor.si - poezija, filozofija

Simon Orgulan

Izražanje počutja in splošna izobrazba - Simon Orgulan

Tale bo morda malo pikantna za marsikak okus, a vendarle. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se s kom pogovarjali o tem, kakšno lupino ljudje nanašajo na sebe? Govorim seveda o oblačilih. Med predstavnicami nežnejšega spola je to zelo priljubljena tema. A nas ne zanimajo oblačila kot taka, temveč filozofija v ozadju. Stavim, da je že kdo izmed vas dobil z njihove strani kaj v tem stilu: „oblačim se tako, da z barvami izražam svoje počutje.“ Nekako ne morem iti mimo tega, ne da bi me začelo kljuvati v glavi. Zakaj bi kdo sploh hotel, da drugi vedo, kako se počuti? To nima smisla. Ne samo, da ve nimate od tega prav nobene koristi, da svoje počutje obešate na veliki zvon, med drugim tudi ne razumem, zakaj bi koga drugega to sploh zanimalo. Razen tiste, ki prekomerno radi analizirajo soljudi – ampak taki po družbenih merilih itak spadamo pod kategorijo čudakov. Kdo pri zdravi pameti bi pa se nastavljal za analizo čudakom? Ni logično niti po tej plati. Osebno oblečem tisto, kar je na vrhu kupa v omari. Kar je nekako čisto nasprotje tistih, ki vedno pazijo, da se barve oblačil skladajo. Ampak naj bo, to je stvar okusa, ane? Bistveno bolj zanimiv fenomen je moda. V kolikor jaz razumem ves ta cirkus, gre nekako takole:

Vsako leto se nek oblikovalec spomni kake modne kreacije, ki je nato deklarirana kot aktualna za določeno obdobje. Tega tudi nisem nikoli razumel... a glej no glej, modne privrženke veselo kupujejo propagirana oblačila kot za stavo. Sigurno ne more take vrste oblačilo biti dejansko všeč vsem, ki ga kupijo. Če damo na stran, da je sila neumno, da to počnejo iz potrebe se „počutiti frajersko“, je vseeno tukaj dejstvo, da je obdobje modne aktualnosti minljivo. A ni potemtakem nesmiselno zapravljati denar na stvari, ki ima odtisnjen rok uporabe? Ko se moda zamenja, postane modni hit prejšnjega obdobja neaktualen in posledično se ga zavrže, kljub temu da je kot kos oblačila še vedno popolnoma uporaben. Ampak a niso oblačila ravno to, na kar namiguje že ime – oblačila? Torej nekaj, kar nam pomaga vzdrževati telesno temparaturo? Dobro, ne rečem, tudi jaz ne bi okrog skakal oblečen v vrečo krompirja, ampak zdi se mi, da je marsikdo malo preveč odtaval od primarne funkcije oblačila, ki pač ni estetska ampak funkcionalna. Mogoče pa spet samo iščem smisel v nesmislu... ampak v nepopisno veliko začudenje mi je, da nekdo oblačila kupuje ne zaradi njihove funkcije in ne zaradi videza... temveč zato, ker tako narekuje moda. Sklep? Moda je samo prebrisan način, da trgovine povečajo prodajo svojih zalog. Družbene tendence pomenijo profit, to pa ekonomisti dobro vejo in s pridom izkoriščajo.

Druga tema za danes je pojem splošne izobrazbe. Mnogo ljudi stremi k takemu idealu in v doseganje le-tega vložijo veliko časa in truda. Mene pa zanima samo, če je to res toliko vredno, kakor je opevano? Zdi se mi, da je celotna stvar malce prenapihnjena. Večina ljudi, kot opažam, ne čuti do absorbiranih podatkov nekega vrednostnega odnosa, ampak to počnejo zaradi zunanjih ciljev, ki pa so kar konkretno negativno obarvani. En tak primer je: „Ker nočem izpasti neumno, ko se kdo pogovarja o eni stvari, jaz pa ne vem kaj to sploh je.“ Zelo zanimiva motivacija, aneda? Ampak taki ljudje pozabljajo na par preprostih dejstev. Kot prvo, kdo bi se želel pogovarjati o nečem, do česar ne čuti ničesar? Zdi se, kot da celo življenje ljudi, ki zagovarjajo tako miselnost, temelji na enem velikem izogibanju negativnostim ali potencialne osramotitve. So tudi taki, ki dejansko v učenju neuporabnih podatkov uživajo, ampak statistika kaže, da je to vsekakor manjšina. Razlogi pri večini so vsekakor zunanji, pa naj bojo pozitivni (iskanje priznanja, nagrade, uspeha, spoštovanja...) ali negativni (izogibanje osramotitve, izogibanje slabo plačane službe, slabih ocen...). A ni naporno dati skozi mučna 4 leta nesmisla? Kaj pa če bi raje vsi skupaj sklenili, da je to slaba ideja in množično opustili masovni ideal? Tako se nobenemu več ne bo treba bati, da bi izpadel neumno, saj se od nobenega ne bo pričakovalo, da se pretvarja, da je nekaj, kar ni. Tako bo vsak lahko ekspert na svojem področju, kar bi baziralo na podlagi lastnega interesa in ne na družbenih vrednotah. A ne bi bilo življenje takoj dosti boljše? Nedvomno pa vsaj bolj pristno in iskreno. In nenazadnje smiselno, kar bi moralo biti že od začetka dalje!

 

 

 

Napisal: Simon Orgulan

  Najnovejše




Objavljamo roman Toma Novosela z naslovom Normala Utruja. Dotika se raznovrstnih problematik islama, pa tudi kakšnega piva med vsem tem.
  •  
  •  
  •